Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. 

Grb je oblikovan po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Po levi in desni strani ima grb rdečo obrobo, tako da so v njem vse tri barve s slovenske trobojnice. Z zlato barvo treh zvezd je ohranjen tudi spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi dežele Kranjske.  

Spodnji del grba simbolizira slovensko pokrajino, ki jo obkrožajo alpski vrhovi na severozahodu, na jugu primorska regija  in na vzhodu Panonska nižina. Vertikalnost Alp predstavlja Triglav, dve valoviti črti pa morje in pokrajino. Čeprav se ti lahko razumeta tudi kot univerzalna simbola notranjega ravnovesja človeka ter ravnovesja med moškimi in ženskimi principi. 

Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik, ki grb utemeljuje kot »kozmogram« države Slovenije.

Uporaba grba

Uporabo grba enako kot za zastavo določa Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki je pri določilih pri grbu še konkretnejši, saj ta simbol po ne dopušča toliko poljubnosti pri rabi kot zastava. To je razumljivo, saj je uporaba grba vezana predvsem na pečate in dokumente ter uradne oznake  državnih institucij, s katerimi se navzven predstavlja država.