Takrat in danes

  • Koraki do republike
  • Slovenija v svetu
  • Svet v Sloveniji
  • Takrat in danes
  • Oglej Si 25
  • 25 let Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez

    Zgodovino olimpijskih tekmovanj so začeli pisati stari Grki, ki so se vse od 8. st. p. n. št. v svetišču Olimpija na Peloponezu športno merili bogu Zevsu v čast. Športniki so tekmovali za bogove, za čast, zase, ne za denar. Tekmovanja so preživela grške vojne vihre, helenizem in rimsko osvojitev. Njihovo zgodovinsko stvarnost je končal rimski cesar Teodozij konec 4. stoletja. 

    Pobudnik kozmopolitskih modernih olimpijskih iger je bil Francoz Pierre de Coubertin. Na njegovo pobudo je bil leta 1894 ustanovljen Mednarodni olimpijski komite (MOK), katerega član je tudi Olimpijski komite Slovenije. 

        

    Nova država prinese spremembe v športu

    Razglasitev samostojnosti 25. junija 1991 je pomenila nov začetek tudi za slovenski šport in njegovo institucionalno organiziranost. Nove razmere so zahtevale hitre odločitve. Športna zveza Slovenije (ŠZS) je že 27. junija objavila »priporočilo« o preložitvi vseh športnih tekmovanj na ozemlju Republike Slovenije in svetovala, naj slovenski športniki iz varnostnih razlogov ne sodelujejo na tekmovanjih zunaj Slovenije. 

    28. junija je sledil »poziv«, da naj glede na »brutalno agresijo jugoslovanske armade« slovenski športniki »zapustijo jugoslovanske reprezentance in se čim prej vrnejo domov«, saj je »za slovenski narod žaljivo, da športniki Slovenije v takih razmerah nastopajo na mednarodnih tekmovanjih za barve Jugoslavije«. To so tudi storili. Hkrati so slovenski športni delavci odstopili s položajev v jugoslovanskih športnih telesih, slovenske panožne zveze pa so prekinjale odnose z jugoslovanskimi panožnimi zvezami.

      

    Odločitev za Olimpijski komite Slovenije

    Že pred tem so bile razprave o novi organiziranosti športa v Sloveniji, v katerih sta se soočali ideji ali enotna osrednja organizacija ali ločeni športna zveza in nacionalni olimpijski komite. Že junija 1991 so se začele priprave na ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveze športnih združenj (OKS – ZŠZ). Tako se je tlakovala pot za mednarodno potrditev in nastope slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu.  

    Na 89. seji MOK, 5. februarja 1992, v Courchevelu je OKS postal priznani član mednarodne olimpijske družine.

       

    Žan Košir
    Tomaž Razingar, Teja Gregorin, Vesna Fabjan in Peter Prevc.
    Jakov Fak
    Tina Maze

    OKS danes

    Danes je OKS – ZŠZ krovna organizacija civilne društvene športne sfere, ki v svojem članstvu prek nacionalnih panožnih športnih zvez (olimpijskih, od MOK priznanih, in neolimpijskih) in občinskih športnih zvez (15 regijskih predstavnikov) združuje športna društva v Sloveniji in zamejstvu.

    V letu 2015 ima OKS – ZŠZ 177 članic, od tega 76 občinskih športnih zvez, 72 nacionalnih panožnih športnih zvez in 29 športnih zvez ter drugih združenj. Glede na strukturo športnih vsebin in organiziranost športa v Sloveniji delujeta dva strokovna sveta: strokovni svet športa za vse in strokovni svet za tekmovalni šport kot nosilna stebra programov dela v OKS – ZŠZ. Vodita ju podpredsednika, ob tem pa so znotraj organizacije številne komisije za posamezna področja dela: komisijo športnikov, marketinški svet, Slovensko olimpijsko akademijo, komisijo za šport in okolje, za organiziranost in pravne zadeve, za zdravstveno varstvo športnikov, ženske v športu, športnike v zamejstvu, mednarodno komisijo, komisijo za financiranje športa … 

    Med vsebinskimi usmeritvami OKS – ZŠZ je treba poudariti skrb za razvoj osnovnih organizacij športa ob sodelovanju panožnih in občinskih športnih zvez, usklajevanje razmer oziroma možnosti za razvoj športa na lokalni in nacionalni ravni, skrb za zdravstveno zaščito športnikov, kategorizacijo vrhunskih športnikov, razvoj tekmovalnih sistemov, skrb za spoštovanje strpnosti in fair playa v vseh pojavnih oblikah slovenskega športa, skrb za promocijo olimpijskih vrednot, promocijo prostovoljstva, povezave z zamejskimi športnimi organizacijami in vključenost v krovne mednarodne organizacije. 

    V petindvajsetih letih so slovenski športniki dosegli izjemne uspehe in postali pravi ambasadorji Slovenije. 

       

       

    Številčni seznam osvojenih kolajn na olimpijskih igrah

    Leto

    Rang

    1. mesto

    2. mesto

    3. mesto

    Skupna vsota

    1992

    POI

     

     

    2

    2

    1994

    ZOI

     

     

    3

    3

    1996

    POI

     

    2

     

    2

    2000

    POI

    2

     

     

    2

    2002

    ZOI

     

     

    1

    1

    2004

    POI

     

    1

    3

    4

    2008

    POI

    1

    2

    2

    5

    2010

    ZOI

     

    2

    1

    3

    2012

    POI

    1

    1

    2

    4

    2014

    ZOI

    2

    2

    4

    8

    Skupna vsota

     

    6

    10

    18

    34

     

     

    Imenski seznam dobitnikov olimpijskih kolajn

    Leto

    Šport

    Disciplina

    Priimek

    Ime

    Uvrstitev

     POLETNE OLIMPIJSKE IGRE

    1992

    veslanje

    četverec brez krmarja

    Janša

    Milan

    3. mesto

     

     

     

    Klemenčič

    Janez

    3. mesto

     

     

     

    Mirjanič

    Sašo

    3. mesto

     

     

     

    Mujkić

    Sadik

    3. mesto

     

     

    dvojec brez krmarja

    Čop

    Iztok

    3. mesto

     

     

     

    Žvegelj

    Denis

    3. mesto

    1996

    atletika – stadionska

    100 m ovire

    Bukovec

    Brigita

    2. mesto

     

    kajak-kanu-slalom

    K-1

    Vehovar

    Andraž

    2. mesto

    2000

    strelstvo

    MK-puška 3 x 40

    Debevec

    Rajmond

    1. mesto

     

    veslanje

    dvojni dvojec

    Čop

    Iztok

    1. mesto

     

     

     

    Špik

    Luka

    1. mesto

    2004

    atletika – stadionska

    800 m

    Čeplak

    Jolanda

    3. mesto

     

    jadranje

    laser

    Žbogar

    Vasilij

    3. mesto

     

    judo

    do 63 kg

    Žolnir

    Urška

    3. mesto

     

    veslanje

    dvojni dvojec

    Čop

    Iztok

    2. mesto

     

     

     

    Špik

    Luka

    2. mesto

    2008

    atletika – stadionska

    kladivo

    Kozmus

    Primož

    1. mesto

     

    jadranje

    laser

    Žbogar

    Vasilij

    2. mesto

     

    judo

    nad 78 kg

    Polavder

    Lucija

    3. mesto

     

    plavanje

    200 m prosto

    Isakovič

    Sara

    2. mesto

     

    strelstvo

    MK-puška 3 x 40

    Debevec

    Rajmond

    3. mesto

    2012

    atletika – stadionska

    kladivo

    Kozmus

    Primož

    2. mesto

     

    judo

    do 63 kg

    Žolnir

    Urška

    1. mesto

     

    strelstvo

    MK-puška 60 leže

    Debevec

    Rajmond

    3. mesto

     

    veslanje

    dvojni dvojec

    Čop

    Iztok

    3. mesto

     

     

     

    Špik

    Luka

    3. mesto

     

    ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE

    1994

    smučanje – alpsko

    kombinacija

    Dovžan

    Alenka

    3. mesto

     

     

    slalom

    Koren

    Katja

    3. mesto

     

     

     

    Košir

    Jure

    3. mesto

    2002

    smučanje – smučarski skoki

    velika skakalnica – ekipno

    Fras

    Damjan

    3. mesto

     

     

     

    Kranjec

    Robert

    3. mesto

     

     

     

    Peterka

    Primož

    3. mesto

     

     

     

    Žonta

    Peter

    3. mesto

    2010

    smučanje – alpsko

    super veleslalom

    Maze

    Tina

    2. mesto

     

     

    veleslalom

    Maze

    Tina

    2. mesto

     

    smučanje – smučarski tek

    1,5 km sprint

    Majdič

    Petra

    3. mesto

    2014

     alpsko smučanje

     veleslalom

    Maze

    Tina

    1. mesto

     

     

     smuk

    Maze

    Tina

    1. mesto

     

     biatlon

     10 km zasledovalno

    Gregorin

    Teja

    3. mesto

     

     tek na smučeh

     sprint

    Fabjan

    Vesna

    3. mesto

     

     smučarski skoki

     normalna skakalnica

    Prevc

    Peter

    2. mesto

     

     

     velika skakalnica

    Prevc

    Peter

    3. mesto

     

     deskanje na snegu

     paralelni veleslalom

    Košir

    Žan

    3. mesto

     

     

     paralelni slalom

    Košir

    Žan

    2. mesto