Slovenija je 8. oktobra leta 1991 z uvedbo lastnega denarja stopila na pot denarne osamosvojitve. Denarna valuta tolar je bila eden najpomembnejših dejavnikov slovenske državnosti. Denarna osamosvojitev je bila namreč temeljni pogoj za uveljavitev mlade države v svetu. Tolar je kot zaupanja vredno in trdno valuto 1. januarja 2007 nadomestil evro. Slovenija ga je uvedla prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice EU.

Najprej uporaba vrednostnih bonov

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni, ki jih je izdala RS. S tem so želeli preprečiti morebiten vdor v slovenski monetarni sistem. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih institucijah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni, razmerje med dinarji in boni pa je bilo v tem obdobju ena proti ena.

Tolar kot prva denarna valuta samostojne države Slovenije

Slovenska denarna osamosvojitev se je začela, potem ko je v skladu z brionskim sporazumom potekel trimesečni moratorij za uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja Skupščina RS sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto, ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.

Tolar, ki je med predlogi o imenu valute premagal klas, krono, karant, lipo in še nekatere druge,  je bil sprejet nekaj čez polnoč 8. oktobra 1991. Delil se je na sto stotinov. Nastal je v zelo neugodnih okoliščinah. Poleg politične negotovosti je bila v nekdanji skupni jugoslovanski državi visoka inflacija, veliko je bilo tudi nezaupanje med prebivalstvom, saj je bila dejanski hranilec vrednosti tuja valuta, zlasti nemška marka. Tečaj tolarja je bil v primerjavi z nemško marko v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. Glavni razlogi za končno odločitev za uravnavani drseči tečaj so bili predvsem pomanjkanje deviznih rezerv v slovenskem bančnem sistemu, možnost zadolževanja na tujih finančnih trgih in širše družbeno soglasje. To se je izkazalo za modro tudi ob izbruhu več finančnih kriz v devetdesetih letih, ki so prizadele nekatere tranzicijske države. Banka Slovenije je prve tolarske bankovce za 100, 500 in 1000 tolarjev dala v obtok 30. septembra 1992, pozneje pa še druge bankovce.

Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul, portrete za bankovce pa je izdelal slikar Rudi Španzel. Tiskali so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Tolarske kovance je izdajala Republika Slovenija in določala apoene ter njihova glavna znamenja. Banka Slovenije je odločala o datumu dajanja kovancev v obtok ter opravljala strokovne in tehnične naloge v zvezi z izdajo kovancev. Kovance sta oblikovala Miljenko Licul in Zvone Kosovelj, modeliral pa jih je kipar Janez Boljka.

Evro kot nacionalna valuta

Glavni akter uvedbe evra je bila predvsem država članica sama. Slovenija se je v pogajanjih za članstvo v EU in s podpisom pristopne pogodbe obvezala, da bo vstopila tudi v ekonomsko in monetarno unijo ter uvedla skupno evropsko valuto evro, ko bo za to izpolnila vse potrebne pogoje. Oceno o tem, ali država izpolnjuje merila, na vsaki dve leti (praviloma v oktobru) Evropska komisija navede v t. i. konvergenčnem poročilu. Država članica lahko v skladu z določbami pogodbe tudi sama kadar koli v tem dveletnem obdobju zaprosi Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko za predčasno oceno o izpolnjevanju meril. To je Slovenija storila v začetku marca 2006. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta na njeno zahtevo dali ločeni oceni 16. maja 2006 in ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za prevzem evra s 1. januarjem 2007. Politično odločitev o širitvi evrskega območja je nato sprejel Evropski svet (tj. predsedniki vlad in držav članic EU) 15. in 16. junija 2006 v Bruslju, pravno podlago za vstop države v monetarno unijo pa je 11. julija 2006 potrdil Svet EU v sestavi finančnih ministrov (t. i. ECOFIN). Banka Slovenije je vnaprej naročila 450.000 začetnih paketov evrskih kovancev za fizične osebe, 150.000 poslovnih začetnih paketov in 100.000 posebnih zbirk slovenskih evrskih kovancev za numizmatike oziroma zbiratelje. V Slovenijo so na različne načine pripeljali 296,3 milijona kosov evrskih kovancev skupne teže okoli 1460 ton in v vrednosti 103,9 milijona evrov. Naročenih je bilo še 94,5 milijona kosov evrskih bankovcev skupne teže 76 ton in v vrednosti 2,175 milijarde evrov. Kovance, ki so last države, je za Slovenijo kovala finska kovnica Mint of Finland, evrske bankovce pa si je Slovenija ''sposodila'' iz strateških rezerv Evropske centralne banke.

Od 1. januarja 2007 tudi v Sloveniji plačujemo z evrskimi bankovci, ki so enaki v vseh državah in so izdani v sedmih različnih vrednostih (5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov), in z evrskimi kovanci, ki so izdani v osmih različnih vrednostih (1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter kovanca za 1 in 2 evra). Ti se od države do države razlikujejo. Vsi kovanci imajo skupno sprednjo stran, medtem ko lahko države članice za t. i. nacionalno stran izberejo svoje motive. Slovenija se je odločila, da bo imel vsak izmed naših evrskih kovancev na nacionalni strani drugačen motiv. Vsi kovanci – ne glede na različne nacionalne strani – so plačilno sredstvo na celotnem evrskem območju.

Evrski bankovci so v vseh državah evrskega območja enaki

Vsak evrski bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov: klasiko, romaniko, gotiko, renesanso, barok in rokoko, arhitekturo železa in stekla ter sodobno arhitekturo 20. stoletja. Na sprednji strani so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja. Dvanajst zvezd Evropske unije ponazarja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope. Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo sporazumevanje med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom. Evrski bankovci so od uvedbe v letu 2002 postali eno najbolj zaupanja vrednih plačilnih sredstev na svetu in močan simbol evropskega povezovanja. S ciljem, da se ohrani zaupanje vanje, je Evropska centralna banka leta 2013 začela z uvedbo bankovcev serije Evropa, pri kateri so uporabili najsodobnejšo tehnologijo na področju izdelave bankovcev. Bankovci nove serije temeljijo na temi »obdobja in slogi« iz prve serije. Za osvežitev vizualne podobe so bili nekoliko spremenjeni, hkrati pa so bili uvedeni številni novi in izboljšani zaščitni elementi. To hkrati olajšuje razlikovanje med serijama. Uvedba serije Evropa bo trajala več let. Najprej je prišel v obtok novi bankovec za 5 evrov, nato leta 2014 bankovec za 10 evrov, 25. novembra 2015 pa smo dobili nov bankovec za 20 evrov.

Priložnostni spominski kovanci z različnimi motivi

Vsaka država članica evrskega sistema lahko enkrat letno izda priložnostni spominski kovanec za 2 evra, ki ima skupno evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje dogodek širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za državo članico. Slovenija je doslej izdala priložnostne spominske kovance ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe (2007), 500-letnici rojstva Primoža Trubarja (2008), 10. obletnici Ekonomske in monetarne unije (2009), 200. obletnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani (2010), 100-letnici rojstva narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta (2011), 10. obletnici evrske gotovine (2012), 800. obletnici obiskovanja Postojnske jame (2013), 600. obletnici kronanja Barbare Celjske (2014), ob jubileju rimske Emone – Ljubljane (2015) in ob 30. obletnici zastave Evropske unije (2015), v letu 2016 pa bo izdala spominski kovanec ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije (2016).

Evro danes

Uvedba evra je prinesla zelo veliko koristi. Povečala se je blagovna menjava med članicami, evro je pripomogel k večji preglednosti poslovanja, ker je odpravil preračunavanje iz različnih valut, porabnikom je omogočil primerjanje cen, okrepil je notranji trg, umiril inflacijo in prispeval k znižanju obrestnih mer. Poleg tega je evro za prebivalce EU tudi simbol evropske identitete, na katero so lahko s širitvijo evrskega območja vedno bolj ponosni. Trden evro je pomemben za gospodarsko in politično trdnost evropskih narodov, Slovenija pa ima ob trdni valuti večjo možnost za gospodarski razvoj in uspešno prihodnost.