Vse najboljše, pa vedno boljše!

Pred 25 leti je bila Nizozemska le drobna pika na slovenskem izseljenskem zemljevidu. Sestavljalo jo je nekaj sto potomcev slovenskih rudarjev v Limburgu in posamezniki, ki so jih poslovne priložnosti ali zasebni razlogi privabili na ta konec zahodne Evrope. Oboji so pred 25 leti pozorno spremljali dogajanje v domovini in se po plebiscitu veselili odločne, enotne odločitve za samostojno državo. 

Dejavno so svojo podporo izkazali v dnevih vojne za Slovenijo, ko so skupaj z nizozemskimi prijatelji in družinskimi člani začeli zbirati pomoč in ozaveščati tukajšnjo javnost o ozadju vojaškega spopada. Razloge za osamosvajanje so pojasnjevali vse do priznanja nove države. Pa tudi od takrat povsod, kjer se pokaže priložnost, skrbijo za večjo prepoznavnost Slovenije in njenih odlik. Združenje, ki so ga Slovenci in Nizozemci takrat skupaj ustanovili, so tudi zato poimenovali Združenje prijateljev Slovenije.

Odprtost in povezanost

Posledica osamosvojitve in vključitve Slovenije v Evropsko unijo je dejstvo, da lahko vedno več Slovencev svoj študij, službeno ali poslovno pot nadaljuje v tujini. Kriza je ta trend, ki ga delijo vse evropske države, samo se pospešila. Hkrati pa je razvoj sodobne tehnologije, prometnih tokov in socialnih medijev razdalje med domovino in izseljenci prostorsko in časovno izredno omejil.

Tako tudi »nizozemska pika« na slovenskem izseljenskem zemljevidu vidno raste: vedno več predvsem mladih rojakov tukaj študira, dela doktorate in predava na kateri od priznanih univerz, ustanavlja podjetja ali dela za katero od številnih mednarodnih organizacij. Na Nizozemsko se odpravljajo, ker tu najdejo priseljencem izjemno odprto družbo z zdravo gospodarsko usmerjenostjo ter urejenimi upravnimi in političnimi razmerami.

Nekateri med njimi tudi zaradi tesnih vezi s Slovenijo v tujini nimajo potrebe po druženju z rojaki. Večina pa se slej ko prej udeleži katere od prireditev veleposlaništva, Združenja prijateljev Slovenije ali interesnih skupin, ki povezujejo mlade družine, knjigoljube ali ljubitelje skodelice kave. 

Pri povezovanju rojakov se brišejo tudi evropske meje: tako si v treh deželah Beneluksa delimo slovenskega duhovnika, gospoda Zvoneta Štrublja iz Bruslja, imamo prijateljske stike z belgijskim društvom Slomšek, severnofrancoskim Jadranom in luksemburškim slovenskim združenjem, da si pomagamo z izmenjavo izkušenj in idej. 

Pristnosti in samozavesti!

Dogajanje v Sloveniji lahko Slovenci po svetu danes spremljamo tako rekoč »v živo«. Veseli vsakega vidnega napredka in pripravljeni pomagati po najboljših močeh dejavno iščemo priložnosti, da bi koristili domovini. Kakšne so naše izkušnje? V tujini nas cenijo predvsem zaradi pristnosti, po kateri se razlikujemo od drugih dežel. Nekateri pri tem razumejo le alpske poskočnice in kranjske klobase, spet drugi prisegajo zgolj na vrhunski dizajn in znanstvene prispevke k vesoljski tehnologiji.

Mi pa vemo, kako pomembno je oboje! In se vse drugo, kar je v Sloveniji morda povsem vsakdanje, v tujem okolju pa tako nenavadno in drugačno. Na kuharskih delavnicah in počitniških sejmih vidimo, kako na prvi pogled prave malenkosti navdušujejo tuje obiskovalce. Zlasti za Nizozemce velja: Kolikor preprostejše, toliko boljše! 

Še posebno, ko je »začinjeno« s primerno mero ponosa na domovino! Doma morda še velja rek: Lastna hvala, cena mala!, v tujini pa te ne bo nihče opazil, če sam ne opozoriš nase. Tudi zato z veseljem v našem okolju delimo novice o Sloveniji in iz nje ter s tem pomagamo oblikovati pozitivno podobo domovine. Kljub vsem težavam in pomanjkljivostim smo ponosni nanjo! Kajti v tujini vidimo, da imajo težave več ali manj vse države. Razlikujejo se le po tem, kako se z vsemogočimi izzivi spopadajo: skupaj in odločno ali razdrobljeno in obotavljajoče. 

Mi vsekakor upamo na »skupaj in odločno« – kot pred 25 leti. In da bo pod »skupaj« vedno samo po sebi umevno vključevanje vseh Slovencev in prijateljev – zaveznikov Slovenije po svetu.