Ob srebrnem jubileju slovenske države nas Slovence po svetu prevevajo lepi občutki. Življenje zunaj je nekaj posebnega. Domovino nosiš v srcu in glavi, zato je stik z njo intenzivnejši. Obdajajo te neslovenski jezik, drugačna kultura in zemljepisne danosti, težave ... Ti pa, čeprav si polno vpet v vse to, nosiš v sebi ogromno dodano vrednost, ki je to okolje nima: Si Slovenec, in s tem drugačen in bogatejši. 

Desetletja smo spremljali razvoj Slovenije z mešanimi občutki. Pred osamosvojitvijo z žalostjo, skrbjo in upanjem. Ob osamosvojitvi z nepopisnim veseljem in napori za njeno uveljavitev in priznanje. Po njej z intenzivnim istovetenjem z njenim novim življenjem doma in v svetu narodov. Slovenci že petindvajset let lahko vsakomur na zemljevidu pokažemo svojo državo.

Ob srebrnem jubileju ponovno izrekamo svojo zvestobo in klasično kličemo: Vivat, crescat, floreat! Naj živi, naj raste, naj cvete slovenska država in narod v njej, Bogu v čast, svetu v zgled in nam samim v neomajno upanje in ponos!