Simboli Slovenstva

Himna

Faksimile Zdravljice.

Besedilo himne je sedma kitica pesmi največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna "Zdravljica", melodija pa iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla. 

Zdravljica je bila napisana leta 1844, v času pomladi narodov v Evropi, v okvirih gibanja Zedinjena Slovenija, ki je intenzivno delovalo na kulturnem in političnem področju narodnega prebujenja. Zdravljica je postala pomemben del boja Slovencev za priznanje njihovih pravic in svoboščin ter poziv k večjemu zavedanju narodne identitete. Njen avtor France Prešeren velja za velikana slovenske poezije in zato je simbolika himne  še močnejša.

Pesem, ki govori o sožitju in sobivanju narodov, je zdravica vsem ljudem dobrega srca. Sedma kitica Zdravljice govori o enakih možnostih za vse in mirnem sobivanju narodov. 

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočákat' dán,
da kóder sónce hódi,
prepír iz svéta bó pregnán,
da roják,
prost bo vsák,
ne vrág, le sósed bo meják.

Himna se obvezno izvaja ob uradnem slovesu od predsednika republike, ob uradnem prihodu voditelja tuje države ali pooblaščenega predstavnika mednarodne organizacije v Republiko Slovenijo in ob slovesu pri njegovem odhodu iz Republike Slovenije. Izvaja se tudi pri polaganju vencev, ki jih polagajo uradni predstavniki Republike Slovenije oziroma predstavniki tujih držav ali mednarodnih organizacij ob spomenikih, na pokopališčih in drugih podobnih krajih. Himna se lahko izvaja tudi na proslavah in drugih slovesnostih, s katerimi se zaznamujejo dogodki, ki so pomembni za Republiko Slovenijo.